
Hrvaška je lani prvič uvozila več oljčnega olja, kot ga je proizvedla. Domača proizvodnja se je leta 2025 zmanjšala za približno 27 %, uvoz pa je dosegel skoraj 60.000 hektolitrov.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Po podatkih hrvaškega državnega statističnega urada je Hrvaška leta 2024 proizvedla rekordnih 63.000 hektolitrov oljčnega olja, leto pozneje pa manj kot 46.000 hektolitrov. Hkrati se je uvoz povečal s približno 37.000 hektolitrov leta 2024 na skoraj 60.000 hektolitrov leta 2025.
Uvoz je tako domačo proizvodnjo presegel za približno 31 %, kar se je zgodilo prvič doslej.
Med glavnimi razlogi za slabšo proizvodnjo so neugodne vremenske razmere. Pridelovalci opozarjajo predvsem na dolgotrajno sušo in visoke temperature.
Istrski pridelovalec oljčnega olja Ivan Ipša je za RTL pojasnil, da skoraj dva meseca ni bilo dežja, temperature pa se dva tedna niso spustile pod 35 stopinj Celzija.
V zadnjih letih se sicer zanimanje hrvaških potrošnikov za ekstra deviško oljčno olje povečuje, povečalo pa se je tudi število novih nasadov. Ker oljka polno rodnost doseže šele po približno desetih letih, naj bi se učinek novih nasadov močneje pokazal v prihodnjih letih.
Na hrvaškem ministrstvu za kmetijstvo ocenjujejo, da trenutne razmere niso zaskrbljujoče. Državni sekretar Tugomir Majdak je pridelovalce pozval k večjemu povezovanju, saj bi lahko tako okrepili položaj na trgu ter zmanjšali stroške nabave in proizvodnje.
Ministrstvo je obenem odprlo prijave za nove spodbude za sektor v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.
Vir: B92, RTL/ Državni zavod za statistiko
Foto: Freepik